Ob 8. februarju, Prešernovem dnevu in slovenskem kulturnem prazniku, vas vabimo, da se nam pridružite na predstavitvi knjige Lovorovi gozdovi in krompir, avtorja Ivana Smiljaniča.
Monografija analizira slavilni odnos, ki so ga do pesnika Franceta Prešerna imeli v obdobju socialistične Jugoslavije med letoma 1945 in 1991, s čimer se posveča analizi politične (iz)rabe kulturne dediščine.
V predavanju bo predstavljen odnos, ki so ga do življenja in dela pesnika Franceta Prešerna gojili na Slovenskem od njegove smrti do slovenske osamosvojitve. Različni politični sistemi so v pesnikovem opusu vedno našli fragmente, ki so potrjevali aktualne nazore, in jih uporabili za samopromocijo. Tak pristop se je najbolj uveljavil po drugi svetovni vojni, ko se je Prešeren v besedilih socialističnih ideologov preobrazil v predhodnika socializma in preroka partizanskega gibanja, tako da se je okoli njega razvil močan kult, ki se je kazal skozi množične proslave, tiskanje knjig, odkrivanje spomenikov in tako dalje. Postopoma so se v razpravo s svojimi mnenji vključili drugi akterji, ki so pesnika videli precej drugače. Do leta 1991 se je pesnikova podoba dodobra spremenila, vendar ves ta čas ni nihče oporekal mnenju, da je Prešeren največji slovenski pesnik.
